Doba med 16. in 18. stoletjem je bila burna. Revolucije v misli so izzvale revolucije v akciji. Širjenje novih idej je postalo znano kot razsvetljenstvo. Mnoge od teh idej je znanstvena revolucija oblikovala le 150 let pred tem. Sistemi vlade, ki so stoletja obstajali v Evropi, so bili pod vse večjim nadzorom. Sčasoma je razsvetljenstvo sprožilo revolucije na obeh straneh Atlantika.
Znanost se je v tem časovnem obdobju močno razvila, zlasti sredi 16. stoletja v znanstveni revoluciji. Stare znanstvene ideje Grkov in Rimljanov so nadomestili z novimi koncepti, ki temeljijo na empiričnem pristopu. Razlog in logiko znanstvene revolucije so sprejeli številni razsvetljenski misleci ali "filozofi". Te nove, inovativne ideje so vplivale na politiko, znanost in družbena vprašanja tega obdobja.
Z dejavnostmi v tem učnem načrtu bodo študenti analizirali tako dolgoročne kot kratkoročne posledice teh »revolucionarnih« idej. Študenti bodo lahko pokazali poglobljeno razumevanje tako znanstvene revolucije kot razsvetljenstva in razumeli povezave med zgodovino in našim svetom danes.
